Dvorna štirih letnih časov, kot je bila z januarjem 2023 poimenovana prej Mala dvorana ZRC SAZU. To je prostor v drugem nadstropju stavbe na Novem trgu 4, ki ga od Slovenske akademije znanosti in umetnosti najema ZRC SAZU.
Odlična lega hiše je botrovala temu, da bila že od konca 15. stoletja v lasti najimenitnejših plemiških rodbin in najvplivnejših meščanov; med drugimi so jo imeli deželni glavar Viljem Auersperg, mestni sodnik in ljubljanski župan Lenart Praunsberger in njegov sin Viljem (prav tako župan), člani rodbine Gall ter kranjska deželna glavarja Janez Saifrid in Janez Anton II. kneza Eggenberga. Slednji je leta 1715 stavbo prodal svojemu nasledniku, deželnemu glavarju Janezu Gašperju Cobenzlu. Cobenzlov sin Gvidobald jo je sredi 18. stoletja po načrtih baročnega arhitekta Matija Perskyja temeljito prenovil.
Za današnji izgled dvorane s stropno dekorativno poslikavo in naslikanimi cvetličnimi supraportamije verjetno zaslužen grof Vincencij grof Thurn-Valsassina. Zadnji znani zasebni lastniki palače so bili dediči poplemenitena odvetnika, podjetnika Oskarja pl. Pongratza, ki je bil med drugim tudi lastnik dvorca Dornava pri Ptuju.
Na stenah dvorane visijo slike iz zbirke SAZU, med katerimi izstopajo slike štirih letnih časov iz 18. stoletja, ki sodijo med kvalitetne umetnine evropske likovne dediščine v Sloveniji. Poleg tega se v dvorani nahajajo tudi lesen pozlačen beneški lestenec in brušeno intarzirano ogledalo ter leta 2008 restavrirani salonski klavir J. & A. Gössl, izdelan 1906 na Dunaju. Ti objekti imajo neprecenljivo muzejsko in kulturno-zgodovinsko vrednost.
Skrbnik dvorane je za ZRC SAZU Muzikološki inštitut in zanj dr. Metoda Kokole.
