Na slikah v Mali dvorani so letni časi podani skozi igro puttov (otrok) in z ustaljeno simboliko in atributi, ki so bili umetnikom in naročnikom dobro poznani zaradi prevodnih grafičnih listo. Iz same oblike platen lahko sklepamo, da so bili letni časi umeščeni v štiri dele nekega interjerja, recimo ob vogale na strop ali pod strop neke dvorane. Pogosto so takšni prizori predstavljali asistenčno vsebino neki kompleksnejši alegoriji. Umestitev letnih časov ob vogale dvoran ali, redkeje, če je prostor imel štiri vrata, nad njih je bila, kot bo razvidno iz primerov v nadaljevanju, ustaljena praksa.
Ustaljeno je bilo tudi vizualiziranje s puti z značilnimi atributi in z za posamezen čas značilnimi opravili. Na štirih slikah imamo po štiri putte, kolikor je letnih časov. Njihovo število se vsaj delno navezuje na starejši vzorec, po katerem osrednjo personificirano podobo letnega časa spremljajo tri asistenčne figure, ki predstavljajo mesece v tem letnem času. Vendar številu puttov na letnih časih v Mali dvorani delno pogojuje tudi sam format.
Na Pomladi so otroci upodobljeni med pletenjem cvetličnih girland, kot atribut je v ospredju lopata, ki aludira na okopavanje in sajenje, kot na mnogih približno sočasnih ciklih, denimo ciklu bakrorezov augsburškega grafika in založnika Johanna Georga Hertla.
Poletje s snopom klasja aludira na žetev, sicer julijsko mesečno delo, obenem pa takrat že zorijo nekateri sadeži, ki so v košari desno spodaj in v rokah lebdečega putta. Tudi klasje, spravilo sena, igra in spanje ob njem ustaljeno spremljajo baročne alegorije Poletja.
Jesenski putti so v mali dvorani zaposleni tudi z lovom, levi stoječi putto je opremljen s puško, na rami nosi uplenjenega zajca, v rokah perjad, še bolj tipična za jesen sta obiranje trte in pitje mladega vina.
Pri zimi izstopa putto, oblečen v Harlekina, ki z masko vizualizira na čas pusta, upodobljeno je tudi gretje rok ob ognju, v okviru mesečnih del značilno za februar. Eden od putov si je obul drsalke. Igre na ledu in snegu že od 16. stoletja najdemo na številnih upodobitvah Zime.
Doc. dr. Tina Košak
(Znanstvena sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU)