Slike so bile pred konservatorsko-restavratorskim posegom v slabem stanju in različno ohranjene. Kljub restavratorskim posegom v preteklosti so imele številne strukturne poškodbe, površinske nečistoče, močno porumenel lak, potemnjene retuše in preslikave pa so močno spremenile njihov barvni kolorit.
Z naravoslovnimi raziskavami, ki jih je izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center, smo določili materialno sestavo slik, stanje in odstranljivost naknadno nanesenih spremenjenih materialov. S tehnično fotografijo smo preverili predvsem deformacije nosilca in barvne plasti, obseg retuš in stanje laka ter nečistoč na površini.
Slike lahko po tehniki in tehnologiji nastanka umestimo med predstavnice baročnega obdobja. Določa jih predvsem laneno platno z rdeče obarvano podlogo in tanjši nanosi oljne barve. Uporabljen prusko modri pigment dokazuje, da so bile slike naslikane po letu 1725, ko je pigment prišel v uporabo.
Obsežni posegi na slikah so obsegali konserviranje platnenega nosilca, utrjevanje slikovne plasti, odstranjevanje nečistoč, porumenelega laka, retuš, preslikav in neustreznih kitov. Strukturnim posegom jesledilo dopolnjevanje vrzeli, retuširanje in zaščita površine. Kljub temu, da gre za slike iz istega obdobja so bila stanja slik zelo različna, kar smo pri obnovi tudi upoštevali. Strukturno zadovoljivo izvedene posege na slikah v preteklosti smo ohranili, nove pa izvedli s stabilnimi konservatorskimi materiali.
Prof. mag. Lucija Močnik Ramovš
(Predstojnica oddelka za restavratorstvo ALUO)